Mnogi so bili ali so še te dni tako ali drugače žrtve vremenskih razmer. Delodajalci imajo pogosto posluh za svoje zaposlene, ne pa tudi vedno. Naj vam zato pride prav tudi določilo 38. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Odsotnost z dela z nadomestilom oziroma-brez nadomestila plače
38. člen
Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu in sicer:
– do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana (starši, zakonec, otroci, posvojenci, pastorki), v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah in v primeru elementarnih nesreč,
– tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana ali staršev in zaradi selitve,
– dva dni za poroko otroka,
– en dan zaradi smrti bližjih sorodnikov, (stari starši, brat, sestra, vnuk, vnukinja, tašča, tast) zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni in drugih neodložljivih opravkov.
Odsotnosti iz prejšnjega odstavka skupaj ne smejo preseči sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu. V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa. Delavec ima lahko na osnovi predloga medicine dela pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom plače za medicinsko programiran oddih. Delavcu je treba zagotoviti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti.
Solidarnostna pomoč – naravna nesreča
V skladu s 101. členom Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Ur.l. RS št. 15/94, 40/12, 46/13) pripada delavcu, ki ga prizadene elementarna nesreča (in zaradi tega utrpi škodo) solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec. Delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč trenutno v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi.
Do izplačila solidarnostne pomoči je sicer upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. Vendar pa v primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve glede preseganja osnovne plače zaposlenega nad minimalno plačo ne veljajo.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami– UPB1 (Uradni list RS, št.51/2006) določa, da so naravne nesreče potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci
Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.
Ob tem opozarjamo, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika kolektivne pogodbe, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana (torej se je dolžan član obrniti na svoj sindikat oz. sindikalnega zaupnika), v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.