SZSSS

Odsotnost zaradi elementarne nesreče – izredni dopust

V skladu z določili 38.čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva  je lahko delavec odsoten z dela s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu in sicer:

–     do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana (starši, zakonec, otroci, posvojenci, pastorki), v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah in v primeru elementarnih nesreč,

–     tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana ali staršev in zaradi selitve,

–     dva dni za poroko otroka,

–     en dan zaradi smrti bližjih sorodnikov, (stari starši, brat, sestra, vnuk, vnukinja, tašča, tast) zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni in drugih neodložljivih opravkov.

Odsotnosti iz prej naštetih alinej skupaj ne smejo preseči sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

V  Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je določeno:

» Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.«

 

Solidarnostna pomoč zaradi elementarne nesreče

 Glede na vremenske ujme, ki smo jim priča v zadnjih tednih, spomnjamo na možnost in pravico zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu do izplačila solidarnostne pomoči zaradi elementarne nesreče s strani delodajalca.

Pravico delavca do solidarnostne pomoči določata Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti in tudi naša Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Slednja v 101.čenu določa:

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomočr, in sicer v naslednjih primerih:

- smrt delavca

- smrt ožjega družinskega člana ali staršev, če živijo v skup. gospodinjstvu

- ob nastanku težje invalidnosti

- daljša bolezen

- požari in elementarne nesreče, ki prizadenejo delavca


Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka NE veljajo.

Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Članu reprezentativnega sindikata, podpisnika kolektivne pogodbe, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Zahtevo (vzorec v prilogi) za izplačilo višje solidarnostne pomoči vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

V skladu z določili kolektivne pogodbe je torej eden izmed razlogov za izplačilo solidarnostne pomoči s strani delodajalca tudi elementarna nesreča. Tako je potrebno dokazovati, da je bil delavec zaradi elementarne nesreče prizadet in zato predloži ustrezna dokazila.

Elementarna/naravna nesreča po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

Solidarnostna pomoč je predvidena za določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Zagotavlja se na temelju solidarnosti.

Višina solidarnostne pomoči je od 1. 1. 2023 dalje 668,21 EUR. Članom sindikata SZSSS pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč.

 

22. 6. 2023 VSEM MEDIJEM

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov za področji zdravstva in socialnega varstva, ki jo vodita Irena Ilešič Čujovič in Slavica Mencingar, zahteva od vladne pogajalske skupine, da nemudoma pošlje sindikalni strani konkreten in celovit protipredlog. Če vladna stran ne bo podala konkretnega ...  Preberi več

PREGLED PRETEKLEGA DELA IN IZVOLITEV NOVEGA VODSTVA – SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA PO SVOJI 8. SKUPŠČINI NOVIM IZZIVOM NAPROTI

Pregled dela v zadnji petletki, analiza pogajanj o prenovi plačnega sistema in smernice za naslednji mandat so bile ob izvolitvi novega vodstva in organov Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) glavna ...  Preberi več

POVABILO NA PRVOMAJSKE PROSLAVE

Kres, mlaj, nagelj, budnice, rdeča barva, sindikalni nagovori … Prvi (in drugi) maj, praznik dela, je pred vrati in tudi letos bodo po vsej Sloveniji ponovno potekala kresovanja ter prvomajske proslave v organizaciji ZSSS.

Zagoreli bodo kresovi, zbudile nas bodo budnice, slišali bomo Internacionalo ...  Preberi več

Starejši prispevki

Pravna pomoč

Vsem članom Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva je na voljo brezplačna pravna pomoč. Zato se v primeru, da potrebujete nasvet, informacijo ali pomoč, ko želite zavarovati pravice iz dela, delovnega razmerja ali socialnega položaja, zglasite v pravni službi najbližje Območni organizaciji ZSSS.

Vsi člani sindikata ZSSS lahko s kartico ugodnosti koristite ugodnosti najrazličnejših ponudnikov, s čimer vam želimo olajšati vsakdanje nakupovanje in vam privoščiti ugodnejše prijetne urice.

Kartico ugodnosti lahko uporabljate na vseh poslovnih objektih, kjer opazite nalepko. Seznam ponudnikov je objavljen tudi v glasilu Delavska enotnost. Več informacij dobite na sedežih območnih organizacij ZSSS.
Kartica ugodnosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je tudi plačilna kartica Maestro. Vsak član sindikata, ki to želi, lahko svojo sedanjo kartico ugodnosti zamenja s plačilno kartico ugodnosti ZSSS–DH in z njo, poleg dosedanjega načina uveljavljanja ugodnosti na številnih lokacijah po vsej Sloveniji, v mnogih primerih tudi plačal storitev ali izdelek, ki ga kupuje, po nižji ceni.

Zakaj je dobro biti član sindikata?
Ker ti ni vseeno, kaj se v Sloveniji dogaja na področju delavskih pravic in ker želiš na to dogajanje vplivati. Ker širši krog ljudi pomeni več koristnih izkušenj in znanja. Ker je lažje, če ti v težavah nekdo stoji ob strani in ti pomaga. Ker veš, da smo skupaj močnejši!

Kaj pridobim, če postanem član?
Vsak član ima pravico do brezplačnega strokovnega svetovanja o prejemkih iz delovnih razmerij in brezplačnega pravnega svetovanja s področja delovnega in socialnega prava. Določene pravice so lahko dogovorjene samo za člane sindikata. Sindikat svojim članom nudi kolektivno nezgodno zavarovanje, sindikalno solidarnostno pomoč, sindikalne počitnice ter možnost ugodnih posojil preko Delavske hranilnice.

Kdo konkretno je tisti, ki mi bo pomagal, ko bom v težavah?
Najprej se lahko obrneš na svojega sindikalnega zaupnika v podjetju. Pravno pomoč nudijo območne organizacije in strokovne službe ZSSS, v reševanje problemov pa se vključuje tudi sindikat dejavnosti na državni ravni.

Zakaj bi se včlanil ravno v vaš sindikat?
ZSSS je največja in najštevilčnejša sindikalna organizacija v Sloveniji. V naši sredini je pisano število različnih panožnih sindikatov, kjer vsak najde prostor zase. Smo edini z razvejano mrežo območnih organizacij po celi Sloveniji, da smo lahko bližje svojim članom.

Kako se torej lahko včlanim?
Člani se v ZSSS včlanjujejo v enega od sindikatov, ki je član ZSSS. Seznam vseh naših sindikatov se nahaja TUKAJ. Predpogoj za včlanitev v sindikat je prostovoljni podpis pristopne izjave. S podpisom pristopne izjave še včlanitev ni dokončno opravljena, saj mora biti podpisana pristopna izjava posredovana sindikatu, v katerega se član včlanjuje.

Kadar je pri delodajalcu že organiziran sindikat, se podpisana pristopna izjava preda sindikalnemu zaupniku, ki bo opravil vse nadaljnje postopke, vključno s predajo članske izkaznice. Kadar se v sindikat včlanjuje delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu, kjer še ni organiziranega sindikata, preda podpisano pristopno izjavo na sedežu območne organizacije ZSSS, ki pokriva območje, kjer je sedež delavčevega delodajalca. Tam ga bodo pristojni seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki ter z njegovimi pravicami, ugodnostmi in obveznostmi, ki jih je pridobil kot član sindikata.

Najbližjo območno organizacijo, kontakte in uradne ure smo zapisali TUKAJ.