V polni konferenčni dvorani ljubljanskega City Hotela je v torek in sredo, 26. in 27. novembra, potekalo jesensko izobraževanje sindikalnih zaupnikov Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS), kjer so udeleženci spoznali ključne spremembe novega plačnega sistema v javnem sektorju, od strokovnjakov pa prejeli pomembne informacije glede aktualnih in prihajajočih zakonskih sprememb.
Izobraževanje se je začelo s predstavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki ga je podrobno predstavil Branko Vidič, vodja Sektorja za plače v javnem sektorju z Ministrstva za javno upravo. Plačna reforma, utemeljena v Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), uvaja enotnejši in pravičnejši sistem z odpravo obstoječih nesorazmerij ter prilagoditvijo plačnega sistema potrebam posameznih dejavnosti.
Od 16. novembra 2024 je v Sloveniji v veljavi pravica do odklopa, ki delavcem zagotavlja, da v času dnevnega ali tedenskega počitka, letnega dopusta ali drugih upravičenih odsotnosti niso dolžni odgovarjati na delovne klice, elektronska sporočila ali druga službena obvestila. Delodajalci so bili dolžni do tega datuma sprejeti ustrezne ukrepe za uresničevanje te pravice. Kot se je izkazalo v razpravi, pa se pri implementaciji te pravice v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva pojavljajo določene težave, saj je narava dela specifična in pogosto zahteva stalno pripravljenost ter hitro odzivnost, Novosti je predstavila Darija Perše Zoretič iz Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Za učinkovito implementacijo pravice do odklopa v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v sindikatu pričakujejo, da zavodi po navodilu zakonodajalca in v sodelovanju z zaposlenimi ter sindikati oblikujejo jasne smernice, ki določajo, v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji se lahko od zaposlenih pričakuje dosegljivost izven rednega delovnega časa. Prav tako je pomembno, da se zaposlenim, ki so zaradi narave dela pogosto dosegljivi,zagotovi ustrezno nadomestilo ter dodatni počitek, da se prepreči preobremenjenost in izgorelost.
Radijska voditeljica in svetovalka za retoriko in komunikacijo Polona Požgan je zbrane v izredno duhovitem nastopu spomnila na pomen pozitivnega mišljenja in osčutja do sebe ter drugih. Predstavila je koristi pozitivnega mišljenja pri vsakdanjem delu zaposlenih v ZSV, ki so v nenehnem stiku s pacienti in varovanci. Poudarila je pomen počitka in samozavesti za spopadanje s problemi, ki so nam vsem ljudem lastni, četudi ne zgledamo kot da jih imamo. V dejavnosti ZSV, kjer zaposleni pogosto delajo v zahtevnih in stresnih razmerah, lahko po njenem mnenju tovrsten pogled na svet prispeva k izboljšanju komunikacije med sodelavci ter med zaposlenimi in uporabniki storitev. S tem se lahko zmanjšajo nesporazumi, izboljša delovno okolje in poveča zadovoljstvo tako zaposlenih kot uporabnikov. Poleg tega si moramo po mnenju predavateljice prizadevati za prijaznost in spoštovanje mnenj, ki se razlikujejo od naših, kar je temelj učinkovite komunikacije in kakovostne oskrbe v teh dejavnostih.
Novosti in reforme, ki se pripravljajo v okviru socialnega dialoga in ESS je predstavil Matija Dermota, strokovni sodelavec na ZSSS. Napovedal je, da bo leto 2025 pomebno za sprejem pokojninske reforme in reforme na področju davkov.
V popoldanskem delu je predstavnik Zbornice varnosti in zdravja pri delu Janez Fabijan predstavil ključne spremembe, ki jih novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen prinaša za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je ročno premeščanje pacientov in varovancev vsakodnevna praksa. Pravilnik uvaja obveznost uporabe tehničnih pripomočkov, kot so dvižni trakovi, hidravlična dvigala in eksoskeleti, kadar stopnja obremenitve presega določene mejne vrednosti. Cilj je zmanjšati tveganje za kostno-mišična obolenja, ki so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami delavcev v teh dejavnostih. Pomemben poudarek pravilnika je ocenjevanje tveganj s pomočjo metod ključnih kazalnikov (MKK), ki omogočajo sistematično analizo delovnih obremenitev in identifikacijo dejavnikov tveganja. Delodajalci morajo prilagoditi delovna mesta ergonomskim standardom ter izvajati preventivne ukrepe, vključno z usposabljanjem zaposlenih za varno delo. Nova pravila predvidevajo tudi organizacijske ukrepe, kot so timsko delo pri dvigovanju težjih bremen, ter prilagoditve delovnih nalog glede na fizične sposobnosti posameznika.
V zaključku prvega dne so udeleženci spoznali še kakšne prednosti prinaša raba umetne inteligence, natančneje generativnih jezikovnih modelov kot je ChatGPT v delo zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Kot je dejal predavatelj Peter Mesarec, sicer marketinški specialist, je lahko ChatGPT zdravstvenim delavcem v veliko pomoč pri lajšanju vsakodnevnih administrativnih obremenitev, kar omogoča večjo osredotočenost na ključne naloge in skrb za paciente. Eden izmed glavnih načinov uporabe je avtomatizacija odgovarjanja na e-pošto, tudi v tujih jezikih, kar olajša komunikacijo z mednarodnimi partnerji, pacienti ali drugimi zdravstvenimi institucijami. ChatGPT lahko pripravi predloge odgovorov, ki jih delavci nato prilagodijo, s čimer prihranijo čas in zmanjšajo stres.
