»Prišlo je do grobe zlorabe dodatkov za stalno pripravljenost, na drugi strani pa so poklici, ki bi dodatke morali imeti,« meni Dušan Semolič.
Ljubljana − Finančni minister Dušan Mramor po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ne more biti več partner v socialnem dialogu in to naj bi upošteval tudi predsednik vlade.
Prepričani so, da je pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost na fakultetah šlo za zavestno goljufanje in krajo javnega denarja, zato zahtevajo vrnitev vsega denarja in odstavitev vpletenih s funkcij.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je na novinarski konferenci poudaril, da je predsednik vlade Miro Cerar z odločitvijo, da ne bo sprejel ponujenega odstopa finančnega ministra, nase prevzel soodgovornost za Mramorjevo ravnanje in odgovornost za vse posledice, ki bodo izvirale iz tega dejanja.
»Skrbi nas, da se pod lupino javnih zavodov izvajata divja komercializacija in privatizacija v korist posameznih elit ali skupin na račun drugih zaposlenih. Prav tako je skrb vzbujajoče, da so odpovedali vsi notranji mehanizmi,« je dejal.
Opozoril je, da so bili grobo zlorabljeni dodatki za stalno pripravljenost, na drugi strani pa so poklici, ki nimajo teh dodatkov, pa bi jih morali imeti. Pozornost sindikatov so po njegovih besedah vzbudile besede, s katerimi je Cerar obrazložil to svojo odločitev, da je »vlada na dobri poti in na tej poti bo vztrajala«. Kakšna je ta pot, se je vprašal Semolič in dodal, da to pot »diktira bruseljska birokracija«.
Tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije so ogorčeni nad sprenevedanjem ministra Mramorja, šolske ministrice, dekanov, rektorja ljubljanske univerze in navsezadnje predsednika vlade, kot tudi nad njihovo nizko stopnjo moralne odgovornosti, ki je sploh ni, je dejal sekretar sindikata David Švarc. Spomnil je, da dodatek za gasilce za stalno pripravljenost na domu ni privilegij, ampak so v stalni pripravljenosti, in ko jih pokličejo iz enote, gredo reševat življenja. A za to dobijo po njegovih besedah borih 50 centov na uro.
Ogorčeni so tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Predsednik sindikata Aleksander Jus je opozoril, da mora članom sindikata pojasnjevati, zakaj se odrekajo nečemu za dobrobit celotne države in nekako sklepajo kompromise, na koncu pa izvedo to, kar se je v zadnjem času zgodilo.
»Tudi v zdravstvu je ogromno poklicev, ki si prav gotovo zaslužijo dodatke za stalno pripravljenost, a se ti ne izplačujejo oziroma le v primeru, ko gre za življenjsko potrebno situacijo, kjer se predvideva, da bo tisti dan tisti človek poklican,« je dejal. Dodatek za zdravnika specialista v urgentni medicini znaša 3,49 bruto evra na uro oz. 2,48 bruto evra za medicinsko sestro v vozilu.
Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič pa je poudaril, da je bilo v letu 2014 izplačanih 12,5 milijona evrov dodatkov za stalno pripravljenost 21.735 javnim uslužbencem. Krivca za te anomalije vidi v različnih metodologijah za obračunavanje plač.