Spoštovane kolegice in kolegi, javne uslužbenke in uslužbenci!
Javni uslužbenci smo postavljeni pred veliko preizkušnjo. Vlada nas je prisilila k uporabi skrajnega sredstva: stavke. Stavkamo, da bi obranili svoje pravice, ki smo jih dogovarjali dolga leta.
Desetletno obdobje pred pričetkom pogajanj za plačno reformo je bil čas po osamosvojitvi. Plače javnih uslužbencev so leta zaostajale za plačami v gospodarstvu. Govorili so nam: imate varna delovna mesta. Zdravstvo, šolstvo, sociala, javna uprava so veljali in še veljajo za porabnika, ki troši. Naše dejavnosti so bile ves čas razumljene kot brezno brez dna. Zastonj smo odgovarjali, da so edino zdravi in izobraženi ljudje temelj vsake družbe..
Z zaostajanjem plač za rastjo življenjskih stroškov, z nenehnim varčevanjem in s poštenim delom smo pripomogli, da je Slovenija postala članica evropskih povezav – da smo izpolnili pogoje za vstop v elitni krog Nata, da smo prevzeli Euro..
V času pogajanj smo sami zbirali del sredstev v posebnem skladu za odpravo nesorazmerij. Zaposleni v zdravstvu in sociali smo dokazali, da je naše delo bilo izrazito podvrednoteno. Naša pričakovanja so bila upravičeno velika. Poleg plač bi se uredil tudi sistem napredovanja, nagrajevanja redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti za tiste, ki delajo več…
Svetovna kriza je kmalu po uvedbi plačnega sistema zajeta tudi Slovenijo. Najprej so jo začutili delavci v zasebnem sektorju. In zaradi solidarnosti do njih smo pristali na nove zamike odprave nesorazmerij, začasno zamrznitev plačila delovne uspešnosti in rednega letnega povečanja osnovnih plač..v letu 2009 smo tako sklenili dva dogovora in podpisali dva Aneksa h KPJS, v letih 2010 in 2011 so bili sprejeti ukrepi, ki so zamrznili rast plač, odpravo nesorazmerij, napredovanja, delovno uspešnost. Pristali smo na nižji regres, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih. Javni uslužbenci smo se do sedaj odrekli že 967 milijonom evrov pravic, ki so nam pripadale. In naj nam ne govorijo, da nismo solidarni in da ne razumemo razmer, v katerih smo se znašli!
Kot, da smo javni uslužbenci krivi za krizo in posledice, ki jih je prinesla. Po tem, ko stara vlada ni bila uspešna, je nova vlada v okviru priprav na rebalans proračuna za leto 2012 predlagala varčevanje v obliki Ukrepov za uravnoteženje javnih financ.
Sindikatom javnega sektorja je vladna pogajalska stran ponudila Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ. Sindikati smo zavrnili predlagani Dogovor, saj je vseboval predlog zmanjšanja plač za 15%, neizplačilo regresa v letu 2012 in le 50% v letu 2013, zmanjšanje povračila stroškov prevoza in prehrane, spremembo kriterijev za solidarnostne pomoči, zmanjšanje jubilejnih nagrad, odpravnin, nadomestila za ločeno življenje, zmanjšanje plačila kilometrin in dnevnic za službena potovanja, prepoved sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb in pogodb o izobraževanju, prisilno upokojitev vseh, ki izpolnijo minimalne pogoje, zmanjšanje letnega dopusta na 32 dni, podaljšanje omejitve napredovanja..
Predlagani dokument je bil za sindikate nesprejemljiv tudi zaradi tega, ker je izničil kolektivne pogodbe, posegal v uredbe in zakone.
Velika večina sindikatov javnega sektorja je postavila izhodišče za nadaljevanje pogajanj, da se odpravijo plačna nesorazmerja, šele nato smo se pripravljeni pogajati o ostalih ukrepih. Sindikati smo hkrati vladi strani predlagali številne možnosti, da bi na prihodkovni strani proračuna pridobila sredstva, s čemer bi bil pritisk na varčevanje manjši. Predlagali smo četrti dohodninski razred za najbogatejše, obdavčitev luksuza, davek na bančne transakcije, uvedbo stroge plačilne discipline, zaplembo nezakonito in nedokazljivo pridobljenega premoženja, učinkovitejše pobiranje davkov,… Vlada najde številne izgovore, da teh predlogov ne upošteva in jih ne jemlje resno.
V pogajanjih ni bil dosežen sporazum. Velika večina sindikatov javnega sektorja smo napovedali stavko. V pogajalskem procesu o celotnem sklopu varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada brez uskladitve s socialnimi partnerji sprejela in poslala v državni zbor v obliki Zakona o spremembah zakonov za uravnoteženje javnih financ. Mega zakon bo posegel v več kot 50 zakonov. Ukrepi bodo prizadeli celotno prebivalstvo. Režejo se pravice upokojencem, brezposelnim, porodnicam, otrokom, družinam, zaposlenim v javnem sektorju, skratka vsem, razen tistih, ki imajo veliko. Ruši se socialna država!
Stavka zaposlenih v javnem sektorju tako ni samo boj za pravice teh delavcev, temveč je boj proti nespametnemu, prenagljenemu in nepremišljenemu zategovanju pasu zgolj na državljanih!
Zdaj ni več pomembno članstvo v sindikatu! Pomembno je, da veš, da se moraš tudi sam boriti za svoje pravice!
Naše STAVKOVNE ZAHTEVE SO:
ZAHTEVAMO, DA VLADA RS
1.UMAKNE NEPRAVIČNE UKREPE, KI RAZGRAJUJEJO SOCIALNO DRŽAVO,
2.OHRANI DOSEŽENE STANDARDE KAKOVOSTI JAVNIH STORITEV
3.NE ODPUŠČA IN ZNIŽUJE PLAČ JAVNIH USLUŽBENCEV.
Delavci v zdravstvu in sociali se zavedamo, da opravljamo posebno poslanstvo. V teh dejavnostih je stavkati izjemno težko. Ob napovedi stavke smo se tega zavedali, zato smo tudi sklenili, da bomo stavkali tako, da bomo posebej pozorni do pacientov, uporabnikov, varovancev, njihovih svojcev, da bomo umirjeno in dostojanstveno opravljali svoje delo. Vsak od nas se lahko odloči, da bo med stavko delal. Vsak od nas ve kaj mora storiti. To pa lahko naredi na različne načine. Obljubili smo, da nihče zaradi stavke ne bo ogrožen, da bomo opravili vsa nujna dela. Tako bo v začetku stavke. Če bo potrebno, bomo stavko zaostrovali!
Danes bomo na miren način, a ponosno in odločno izrazili nasprotovanje vladnim ukrepom in nesprejemljivo podcenjujočem odnosu, ki ga je vlada pokazala do našega dela.
V imenu stavkajočih v zdravstvu in sociali pozdravljam vse stavkajoče javne uslužbence širom po Sloveniji in druge sindikate z naslednjim sporočilom: Naj bo solidarnost vrednota! Ker nam ni vseeno sodelujemo v stavki! Tokrat stavka vsak za svoje pravice, pravice otrok in staršev!
Darinka Auguštiner
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije