Dne 22.2.2023 je pričel veljati Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) – https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0301/zakon-o-zasciti-prijaviteljev-zzpri, s katerim se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve veljavnih predpisov in zaščito prijavitelja (»žvižgaca«) teh kršitev. Prijava kršitev in odprava nepravilnosti je namreč v javnem interesu in prispeva k boljši kakovosti in ustreznosti storitev, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske Unije ter h krepitvi pravne države in vladavine prava. S tem zakonom se tako v slovenski pravni red prenaša tudi Direktiva EU 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.
Prvi del zakona določa obveznost vzpostavitve prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi. Gre za preko 2500 zavezancev za vzpostavitev notranje prijavne poti, medtem, ko bo zunanje prijave obravnavalo 24 nadzornih državnih organov v okviru svoje stvarne pristojnosti.
Drugi del zakona določa prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili nepravilnosti oz. kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Natančneje, zakon zagotavlja zaščito žvižgača pred povračilnimi ukrepi s strani organizacije. Kot povračilne ukrepe lahko med drugim štejemo degradacijo na nižje delovno mesto, prekinitev delovnega razmerja, itd. Prijaviteljem se tako med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov.
Prijavne poti so dolžni vzpostaviti vsi pravni subjekti v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi, prav tako tudi vsi subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom. Notranje poti za prijavo vzpostavijo tudi subjekti z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki.
Roki: zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več zaposlenih, in zavezanci v javnem sektorju vzpostavijo poti za notranjo prijavo v 90 dneh od uveljavitve tega zakona. Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo do 249 zaposlenih, vzpostavijo poti za notranjo prijavo do 17. decembra 2023.
Pravni subjekt bo dolžan vzpostaviti varne kanale za izvedbo prijave, ki obenem zagotavljajo popolno zaščito zaupnosti identitete tako prijaviteljev oziroma žvižgačev, kot tudi vseh tretjih oseb, omenjenih v prijavi. Pravni subjekt bo prav tako moral poskrbeti, da nepooblaščene osebe ne bodo imele dostopa do upravljanja varnih kanalov.
Pravni subjekt bo moral določiti kanale, ki omogočajo ustno ali pisno prijavo, pa tudi kombinacijo ustne in pisne prijave (določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav, ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja). Hkrati bo pravni subjekt moral izmed zaposlenih imenovati zaupnika za prejem in obravnavno prijav. Naloge zaupnika povzema 10.čl. zakona. Dodatno zagotoviti izdajo potrdila o prejemu prijave, ki ga je potrebno v roku 7 dni poslati prijavitelju. Zavezanci lahko za prejem prijav določijo zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav. Zavezanec in ponudnik se dogovorita o načinu pošiljanja prejetih prijav zaupniku ali administrativnemu osebju.
Zavezanec sprejme notranji akt, v katerem opiše notranjo pot za prijavo in opredeli zlasti:
- zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav in morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
- elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
- postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
- ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
- obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
- način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca o vsebinah iz petnajstega odstavka tega člena.
Pravni subjekt bo moral upoštevati časovni okvir za zaključitev obravnave prijave. Ta bo omejen na maksimalno 3 mesece od dneva prejetja prijave. V kolikor obravnava ni zaključena v predvidenem roku 3 mesecev, se o tem obvesti prijavitelja. .
Nova ureditev prinaša tudi druge novosti. Komisija za preprečevanje korupcije bo nadgradila svoje dosedanje izkušnje pri delu z žvižgači, nevladne organizacije pa bodo pod določenimi pogoji lahko pridobile status organizacije v javnem interesu.
Zavezanec do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije, poroča o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa navede tudi podatek o zaupniku.