zdržnost pokojninske blagajne je potrebno zagotoviti. Ni pa vseeno kako in brez družbenega soglasja. ZPIZ-1 po ocenah vlade in Državnega zbora RS zagotavlja finančno vzdržnost do leta 2021. Torej je še čas za sklenitev socialnega dogovora o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji.
ZSSS je bila pobudnica za zbiranje podpisov volivcev za zakonodajni referendum o ZPIZ-2, da bi lahko volivci sami odločili, če je neustrezen zaradi naslednjih razlogov, na katere smo vse sindikalne centrale med pogajanji v letu 2010 zaman opozarjale:
1. o pokojninski reformi ni bilo sklenjenega socialnega dogovora o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji,
Glej tudi: primer dobre prakse iz preteklosti: Dogovor o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, 28. 4. 1999
2. za starostno pokojnino brez trajnih malusov/odbitkov ne zadošča 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) zavarovalne/delovne dobe,
Glej tudi: razpredelnica prehodnih obdobij z upokojitvenimi pogoji po ZPIZ-2
3. delavci in delavke, ki so se zaposlili pred 20. rojstnim dnevom na fizično najtežjih delovnih mestih in imajo zato številna mišično-kostna obolenja, se bodo prisiljeni »predčasno« upokojiti pred 65. letom starosti in bodo zato po upokojitvi pahnjeni v revščino zaradi do 18 % trajnih malusov/odbitkov od pokojnine,
Glej tudi: razpredelnica prehodnih obdobij z upokojitvenimi pogoji po ZPIZ-2
Glej tudi: rezultati 4. evropske ankete o delovnih razmerah2005 – primerjava rezultatov za EU in Slovenijo, EUROFOUND
Glej: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3544
4. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za 40/38 let zavarovalne/delovne dobe in zato prenizka višina pokojnin ne bo preprečevala revščine na stara leta oziroma upokojencem ne bo omogočala ohranjanje standarda, ki so si ga ustvarili v svoji aktivni delovni dobi,
Glej tudi: primer dobre prakse iz preteklosti: Dogovor o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, 28. 4. 1999
Glej tudi: izračuni ekonomske službe ZSSS
5. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med plačo in pokojninsko rento na podlagi dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, zaradi česar bo nezadostno varčevanje za ta vir dodatne socialne varnosti delavcev po upokojitvi,
6. zavarovanci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je leta 2001 nadomestilo beneficirano delovno dobo, se kljub težkim delovnim razmeram ne morejo predčasno upokojiti, ker privarčevana sredstva ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine,
7. formule za usklajevanje pokojnin bodo v naslednjem desetletju še poslabšale razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino ter dodatno povzročile zaostajanje ravni prej odmerjenih pokojnin za pokojninami, odmerjenimi v tekočem letu,
Glej tudi: Program stabilnosti – dopolnitev 2011, št. 54600-3/2009/26, Vlada RS, 14. 4. 2011 – predstavljeno na ESS april 2011
8.varstveni dodatek k prenizki pokojnini ni več pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja ampak socialno-varstven prejemek, ki ga bo treba državi vrniti s prepisom nepremičnine,
9. ni prehodnega obdobja za izenačitev prispevnih stopenj zavarovancev in delodajalcev za obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje,
10. ni diferencirane prispevne stopnje za invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki bi zagotavljala ekonomsko spodbudo delodajalcem za vlaganje v višjo varnost in zdravje pri delu, kar edino lahko omogoči dvig dejanske upokojitvene starosti,
Glej tudi: Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (UL RS, št. 126/2003)
Glej: evropska dobra praksa ekonomskih spodbud za varnost in zdravje pri delu: http://osha.europa.eu/sl/topics/economic-incentives/index_html
11. v pokojninski osnovi se upošteva zgolj plačane namesto celotnih od bruto plače obračunanih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje,
12. socialna varnost delovnih invalidov je slaba, ker so denarna nadomestila delovnih invalidov prenizko odmerjena in ni zagotovljenega sodelovanja stroke za zaposlitveno rehabilitacijo v postopku ugotavljanja delovne invalidnosti,
13. vrsta, velikost in sestava organov upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so neustrezne in večini socialnih partnerjev kot legitimnim in reprezentativnim predstavnikom plačnikov prispevkov onemogočajo sodelovanje pri upravljanju sredstev, zbranih s prispevki.